[ Pobierz całość w formacie PDF ]
zablja0 na ãas, takó da se ti zarase proga na glavi in te
morajo opomniti. O, da bi mogel spet imeti lase . . . A
to je sku0 njava, ki jo mora0 premagati. Ne sme0 Ïeleti.
Ha, a vsaj da neãesa ne sme0 hoteti, medtem ko prej
sploh nisi imel kaj hoteti! A to je klavrnost, ki jo mora0
zadu0 iti. In spet in spet kleãi0 pred spovednikom, da bi
se dotipal zadnjih korenin svojega nemira. Zakaj kes se
stopnjuje, a vendar re0 itve ni. Je samo nov preplah za-
radi neznane klice greha, ki ti je prinesel Ïeljo po svobo-
di. In grebe0 in grebe0 , da bi spovednik sli0 al vse. O Bru-
nu. O kaplanu. O Cvetki. O Sergiju. A Sergij je bil zara-
di Cvetke, tisto o Cvetki pa je najtr0 a izpoved. Zaradi
mame in njenega joka. A podoba veãera, ko so pod Gre-
to na traãnicah zapu0 ãeni vagoni in v pristani0 ãu muka
parnik, medtem ko se vÏiga stari svetilnik, ta podoba
domaãega veãera je v piemontskem samostanu tudi
kakor zagotovilo, da ni 0 e vse izgubljeno. Saj nisi 0 e na-
redil obljube. A proã s to sku0 njavo, predati mora0 Cvet-
ko bratu spovedniku in se pokesati 0 e in 0 e. Za vsako
145
NA SIPINI
BESeDA
stopinjo, ki si jo naredil, ko si jo vodil navzdol po stop-
nicah in je na oddaljenem pa0 tnu lajal pes, ko da laja
tebi. Ko da je njegov gobec ob tvojem u0 esu, medtem ko
te Cvetka spra0 uje: ,Kaj bo0 pokazal? In tudi petje slav-
ca, ki kljuje v sencih, ko je Cvetka zaãudena, kaj poãe-
nja0 , in misli, da jo objema0 , zato da jo bo0 vzdignil na
zid, ki nosi pa0 ten. ,Kaj mi bo0 pokazal? A ti si samo
dvanajstleten deãek, ki bi rad bil kakor Bruno, enako-
vreden njemu, Cvetka pa 0 e dosti mlaj0 a od tebe. A tista
Ïelja, da bi na0 el jedro razlike med tabo in drugimi, te
preganja, ko se lovite med grmovjem na Trsteniku, ko
vrÏete platno ãez dva koliãa in si naredite 0 otor «
DrÏal je glavo objeto v dlaneh; svetloba, ki sili v oken-
ce, ima zdaj napetost prozornega, vzvalovanega vodov-
ja.
Maks je drÏal v roki cigareto, a zavedal se je, da se je
ta gib rodil iz Ïelje, da bi zavrl neusmiljeni plaz. A fant
je Ïe govoril v dlani.
»Takó zveãer, ko sedimo za mizo. Cvetka se je igrala
z nami, a je od0 la domov, ko je na0 a mama poloÏila
kroÏnike na mizo. Polenta. Da, polenta se je kadila na
plohu. Mali Sergij in jaz bova polento z mlekom, za oãe-
ta mama cvre mast v ponvi. Oãe pa je dobre volje in reãe
mami: ,Ana se Ïeni. ,BeÏi no, je rekla mama, ,takó sta-
ra. A oãe se je reÏal, rekel je: ,Ljubezen je ljubezen! In
tudi mama se je smejala. Takrat pa je mali Sergij rekel:
146
NA SIPINI
BESeDA
,E, ljubezen. Mama, ki je drÏala ponvo v roki, se je na-
smehnila: ,Vi0 ga, kaj pa ti ve0 o ljubezni? Sergij pa je
prikimal in rekel: ,Tisto, ki deãki lulajo. In stegnil je ka-
zalec proti meni: ,On in Cvetka pod 0 otorom. «
Nekje med hi0 ami se je zaãel premikati voz in kolesa
so topo udarjala v okrogle kamne. Jetnik je molãal, ko da
mora prej razbrati pravi pomen novega ropota.
»A ne pomaga niã,« je rekel z votlim glasom. »Izpo-
ve0 se 0 e, iz bojazni, da se ne more0 pomiriti, ker nisi iz-
grebel zadnje korenine. A niã. Ne pomaga. Je, ko da ni
re0 itve. Isti obãutek kakor tisti veãer, ko je mama pustila
ponvo in 0 la iz hi0 e. Gre0 mimo nje, ki sedi na borjaãu na
klopci in ihti, in bi jo rad tolaÏil, a se je izogne0 in ãuti0 ,
da si izobãenec. Zdaj si kriv tudi nad mamo. Zmeraj si
kriv. Vrtanje v te spomine pa ne potolaÏi spokorni0 ke
obsedenosti, vsi bratje so Ïe sli0 ali, vsi so ti rekli, da poj-
di v miru, tudi zaradi Sergija, ki ga nisi nala0 ã pohuj0 al.
A miru noãe biti, takó se ogiba0 bratov, ogiba0 se spo-
vednice . . . Dokler ti nekega dne ne sleãejo kuto in te
odslovijo «
»Bolje takó,« je potolaÏeno rekel Maks.
Jetnik je dolgo molãal in pustil, da se je poãasen voz
bliÏal.
»Usekanih ljudi sevé ne rabijo,« je naposled rekel.
»Samo sreãa zate,« je rekel Maks.
147
NA SIPINI
BESeDA
Voz je 0 el mimo in jajãasti, gladki kamni so izpodna-
0 ali kolesa, da je bila ozka ulica polna zvonkega, ple-
0 oãega tru0 ãa.
»·ele pozneje sem spoznal, da je bila sreãa zame tisti
izgon,« je rekel. »A tudi tega nisem bil hotel. Niã nisem
0 e zavestno hotel. A bila je sreãa, ãeprav je pri0 lo potem
0 e poniÏanje, da te ob vrnitvi domov oddajo v umobol-
nico, ker da nisi pri ãisti. ·e to. Takó da je obroã zaklju-
ãen. A potem te za spremembo po0 ljejo v istrsko vas, k
znancu kaplanu. Seve. Samo da tokrat ni mladi moÏ niã
kaplanski, ampak fantovsko neugnan, razigran z dekle-
ti, medtem ko se jih ti ogiba0 in te oblije rdeãica, ko te
katera nagovori. Nekega dne pa ti zato dekleta po0 ljejo
zavoj, in ko ga odvije0 , je v njem star, raztrgan deÏnik
. . . takó da se ti ves ãas zdi, da ima0 0 e izrezano progo
okoli glave. Potem te po0 ljejo k vojakom «
Kolesar je 0 el mimo in od ãasa do ãasa pozvonil, ãe-
prav je bila ulica prazna; ko da ne vé kam z neugnanost-
jo; svetloba pa je odnehala s svojo ostrino in se poãasi
mehãala.
Maks mu je ponudil cigareto in priÏgal obema.
»Zelo podobno pot sem prehodil,« je rekel. »In sprva
sem te sovraÏil, ker si grebel v stvari, ki sem jih odslovil
za vse veãne ãase.«
Jetnik je vlekel hlastno in zdaj je Maks vedel, da ga
poslu0 a.
148
NA SIPINI
BESeDA
»In nisva sama,« je rekel.»In najbolj prizadeti so bili
prav znaãaji, ki so najbolj tenkoãutni in obãutljivi.«
Trobenta se je oglasila na dvori0 ãu in pela budnico.
»In zmeraj isti proces,« je 0 e rekel Maks. »Najprej tuji
prezir naredi, da si ti du0 a zapre kakor goba v pesti, po-
tem cepijo na to manjvrednostno zavest tujo besedo.
Nagobãnik, si prej rekel. Da, kakor nagobãnik moÏgan-
om, ãeprav tudi ta primera ni tista prava. A pustimo. Iz
tega poloviãarstva pa zrasejo poãasi pokveke, bojazljiv-
ci, potuhnjenci. Vse do tedaj, ko ti to ali ono nakljuãje ne
pokaÏe vira vsega zla, takrat si re0 en. Ne, ne, poãakaj, da
povem do kraja. Takrat si re0 en. Gotovo, tudi to, da zaã-
ne0 po slovensko misliti, ni 0 e vse. Manjkata ti ãlove0 ka
preprostost in drznost hkrati. Zmeraj si previden, zme-
raj se ãesa ogiba0 , kakor elastiãno telo maãke sredi pred-
metov na mizi. A ko spozna0 , zakaj se nisi nikoli upal
hoteti, ko spozna0 , da sta krivda in kazen v tebi kakor
jetra in obisti, skozi katere so se pretakale tvoje misli in
tvoja ãustva tedaj si na0 el protistrup za smrtno klico.«
»Da,« je rekel fant in Maks je vedel, da bo ugovarjal,
zato je nadaljeval: »In tudi vse, kar si doÏivel v letih sen-
ce in mraka, vse poãasi splahní, shlapí kakor voda na
razbeljenih prodnih kamnih. Vsaka celica tvojega tele-
sa poãasi spet oÏiví in neizrecno blag in dober ti posta-
ne smisel sonca na pesku, na pa0 tnih, ki so se pravkar
urezali v breg nad morjem. In neha0 biti lutka, na mah
149
NA SIPINI
BESeDA
si modrec, ki se posmehuje gospodarjem, da so petde-
set tisoãem trÏa0 kim ljudem spremenili priimke, zato da
bi jim predrugaãili srca!«
Fant je molãal, ko da je Maks Ïe odgovoril na njegov
ugovor. A ãez hip je odloãno rekel: »Ne. Samo prevrat bi
nas morda preãistil. Skriti se v zasedo in napadati. Na-
padati noã in dan brez oddiha, brez prestanka!«
»Zdaj menda ni daleã ta ãas,« je rekel Maks.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]